
KAKO VELIKO JE LAHKO OMREŽJE?

Lahko je poljubne velikosti: mala, sestavljena iz dveh računalnikov, ali pa povezuje več milijonov računalnikov.
Če povežeš med seboj dva računalnika na kakršenkoli način, si naredil mrežo. Vsi, med seboj povezani računalniki v šoli, so del večjega računalniškega omrežja. Največjemu računalniškemu omrežju, v kateri je več milijonov računalnikov, pravimo Internet.
Po velikosti in z vidika gledanja števila med seboj povezanih računalnikov jih delimo na:
-
LAN (Local Area Network)/lokalno omrežje – lokalna omrežja ponavadi omejena na eno ali več stavb, popularno Campus (število naprav v omrežju je omejeno; prenosne hitrosti so nižje; naprave so cenejše).
-
MAN (Metropolitan Area Network)/mestno omrežje – ima vse lastnosti lokalnih omrežij, pokriva pa še širše območje (npr. velikost mesta).
-
WAN (Wide Area Network)/javno (komunikacijsko) omrežje – omrežje širšega obsega, razprostrto omrežje. Značilno je veliko število zapletenih in dragih naprav, večkrat pokriva območje več držav ali celo celin, sestavlja ga množica lokalnih omrežij LAN
-
GLOBALNO OMREŽJE – Internet, pravijo mu tudi omrežje omrežij
///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////
Topologija omrežja
Topologija skupnega vodila (bus)
Računalniki so priključeni na en skupni in neprekinjen del podatkovnega medija, ki predstavlja mnogotočkovno povezavo. Osnovni komunikacijski medij je na obeh straneh zaključen s končnimi členi ali terminatorji, ki določajo pomembne impendančne lastnosti glavnega kabla. Sporočilo oddano glavnemu prenosnemu mediju je takoj dostopno vsem vozliščem na omrežju.
Zvezdna topologija
Zvezdna topologija ima samo eno vozlišče. Njena prednost je enostavnost, saj so usmerjevalni postopki trivialni: med katerimakoli pristopnima točkama vodi namreč le ena pot. Posledica enostavnosti je vrsta pomanjkljivosti: zelo je občutljiva na izpad vozlišča, saj v tem primeru noben par ne more več komunicirati. Topologija ni primerna za večja omrežja.
Topologija obroča
Več vozlišč nanizamo drugo za drugim v obroč. Primerjamo obroč z zvezdo. Usmerjevalni postopki so nekoliko kompleksnejši, med vsakim parom sta možni dve možni poti. Omrežje je bolj trdoživo, saj so ob izpadu vozlišča prizadeti le lokalni uporabniki. Ob izpadu dveh vozlišč lahko omrežje razpade na dva dela.
KAJ JE TOPOLOGIJA?

Topologija je geometrijski načrt - oblika prenosnega medija. Sestavljajo jo vozlišča, ki so aktivni elementi, ker izvajajo usmerjanje prometa, in prenosni kanali, ki so pasivni elementi, saj podatke le pasivno prenašajo. Topologija omrežja močno vpliva na lastnosti omrežja.
Najznačilnejše oblike topologij so:
-
Topologija skupnega vodila
-
Zvezdna topologija
-
Topologija obroča

DREVESNA TOPOLOGIJA
Zagotavlja enostavne usmerjevalne postopke. Predstavljamo si jo lahko kot večnivojsko zvezdo. V praksi se redko uporablja, navadno v omrežjih lokalnega dostopa.
POLNA TOPOLOGIJA
Izahteva neposredne povezave med vsemi pari vozlišč. Usmerjevalni postopki so zelo zahtevni, saj število možnih poti strmo narašča s številom vozlišč. Uporablja se le v omrežjih s posebnim namenom.


KOMBINACIJA TOPOLOGIJ
Je v praksi najpogostejša. Vsebuje poljubno izmed podmnožic povezav popolne topologije, ki še zagotavljajo povezanost omrežja. Običajno je tako v praksi kombinacija med funkcionalnostjo in stroški, da to dosežemo. Tako kombiniramo različne tipe topologij.